Voščilnice

Moja voščilnica

https://docs.google.com/file/d/0B-BYtAnUFDejbW8taXhTTS1tU2M/edit

Napisala sem voščilnico za božič in novo leto. Božič je moj najljubši praznik, saj mi je všeč domače vzdušje, božične pesmi in dobra hrana.

Še nekaj drugih voščilnic, ki so mi pritegnile pozornost:



Skratka, idej za voščilnice je zelo veliko, torej ni izgovora da pošljemo le sms ali pa si zaželimo vse najboljše ob praznikih le ustno, saj je vsak srečen, če dobi lično izdelano voščilnico.

Velika noč

PRAVOSLAVNI PRAZNIK

Veliko noč pripadniki pravoslavne vere praznujejo 15. aprila, teden dni za nami.

Verniki se na praznik velike noči pripravljajo s sedemtedenskim postom, posebni obredi pa  po pravoslavnih cerkvah potekajo tudi v dnevih pred tem - na veliki četrtek in veliki petek.

Vidno znamenje praznika, ki simbolizira vstajenje, so pirhi, po cerkvah pa  blagoslavljajo tudi druge jedi. Svoj največji praznik pričakajo s polnočnicami.
Veliko soboto po pravoslavnih cerkvah dopoldne obeležilijoz liturgijami, verniki pa med drugim pripravljajo značilne velikonočne jedi, ki jih bodo odnesli k blagoslovu. Ob polnoči  s posebnim jutranjim bogoslužjem pričakajo veliko noč, ki je največji krščanski praznik.




http://www.youtube.com/watch?v=jcZy1qDCoQ4

Šabat

JUDOVSKI PRAZNIK

Šabat

Šabat (sobota) je judovski praznik, ki se začne ob sončnem zahodu v petek in traja do začetka noči v soboto. Je dan počitka in premišljevanja. Na ta dan se ne dela, saj judovska pripoved o stvarjenju pravi, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, sedmi dan pa je počival. Sobotni obed je pripravljen že pred petkovim večerom. Obred je družinsko praznovanje s posebnimi pesmimi, branjem in zahvalnimi molitvami. V soboto gredo ljudje v sinagogo, dan pa zaključijo z obredom doma.

 

 

 

Pesem, ki jo pojejo ob prazniku:

http://www.youtube.com/watch?v=njyHwDsrRQo

 

 

Praznovanja

Roš hašana je praznovanje judovskega novega leta, ki je septembra ali oktobra. Deset dni po judovskem novem letu sledi jom kipur - spravni dan. To je najsvetejši dan judovskega leta; preživijo ga v molitvi, postu in prošnjah Bogu, da bi jim odpustil grehe. Pesah ali pasha se slavi marca ali aprila v spomin na noč, ko so bili izraelski otroci rešeni, preden so pobegnili iz egiptovskega suženjstva. Najbolj pomemben obred je seder; to je obed, pri katerem imata določena hrana in pijača poseben pomen. Iz knjige, imenovane Hagada, berejo pripoved o izhodu iz Egipta, potem ko najmlajši otrok obredno vpraša: "Zakaj je ta noč drugačna od drugih noči?" Za praznik hanuka, praznik luči, ki je novembra ali decembra, uporabljajo svečnik z devetimi kraki.

PRAZNIKI

Na tem blogu bom predstavila praznike, dva iz Slovenije, enega judovskega in enega pravoslavnega.

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

8. februar, slovenski kulturni praznik, ni samo dela in pouka prost dan, ampak je tudi poklon slovenski kulturi. Namen tega dne je med drugim približati kulturne dogodke in prireditve širšemu občinstvu, saj je v večino kulturnih ustanov vstop prost.












Praznujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

Na ta dan se odvija več prireditev, v spodaj priloženem filmu je predstavljena proslava v mestu Kranj.

http://www.youtube.com/watch?v=BbxOSsdI86o

DAN REFORMACIJE

V Sloveniji je 31. oktober državni praznik, dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586). Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Izraz reformacija sicer izhaja iz latinskega glagola, ki pomeni preoblikovati, preurediti, obnoviti.